Odpotovanje

Svetovni trend pospešenega snemanja glasbenih dokumentarcev se v zadnjih letih pozna tudi na Slovenskem, kjer tovrstnih filmskih del ravno ne mrgoli. Tako smo lani dobili še en film o legendarnem kantavtorju Tomažu Pengovu (1949–2014) Odpotovanje, po prvem iz leta 1999 Dih besede - portret Tomaža Pengova scenarista in režiserja Miša Čadeža.

 

Dokumentarec Odpotovanje je bil posnet šest let po kantavtorjevi smrti, zato je v njem poudarek na pričevanjih njegovih glasbenih kolegov, sopotnikov in prijateljev. Veliko je tudi doslej slabo poznanega video arhivskega gradiva, ki so ga ustvarjalci filma izbrskali v dokumentacijah RTV Slovenija, AGRFT-ja in Slovenskega filmskega arhiva, in sicer predvsem iz časa nastanka odmevnega prvenca Odpotovanja (1973), prve slovenske kantavtorske plošče in hkrati prve neodvisne velike plošče (izšla je pri ŠKUC-u). Ustvarjalci film opisujejo kot »esejistični road-movie« in »filozofsko meditacijo o mladem Tomažu Pengovu, enem najpomembnejših ustvarjalcev v slovenski zgodovini«. O Pengovu poleg njegovih ponarodelih pesmi s prvenca, kot so Cesta, Danaja, V nasmehu nekega dneva ali Sarkofagi, pripovedujejo Andrej Zdravič, Sonja Porle, Tomo Križnar, Borut Telban, Andrej Detela, Jani Kovačič, Aco Razbornik (snemalec albuma), Bogdana Herman (pevka na albumu) in drugi. Režiserka Petra Seliškar je skupaj z življenjskim sopotnikom in sodelavcem Brandom Ferrom posnela vrsto dokumentarcev, med katerimi najdemo še en glasbeni film, in sicer Moj narobe svet o Ježku. Film Odpotovanje je obredel številne domače in mednarodne festivale, kot so Festival slovenskega filma, Grossman (nagrada za najboljši glasbeni film), Dok'n'ritam (Beograd; posebna nagrada za dokumentarec), LoudSoulMusicFestival (Beograd; najboljši film) ali MICAM 3.0 (Mehika).

​