Prekla

1945, Leningrad. Vojna je opustošila mesto, porušila hiše in prebivalcem pustila globoke rane, tako duševne kot telesne. Čeprav je eno najhujših obleganj v zgodovini končano, se bitka življenja in smrti nadaljuje. Ija, sestra v vojaški bolnišnici, in Maša, ki se je ravnokar vrnila z bojišča, skušata med razvalinami na novo zgraditi svoji življenji.

​

Pretresljiva in čudovito posneta zgodba o dveh mladih ženskah, ki iščeta smisel in upanje v ruševinah povojnega Leningrada. Film, svobodno prirejen po knjigi Vojna nima ženskega obraza, je mlademu ruskemu režiserju Kantemirju Balagovu (Bližina) prinesel nagrado za najboljšo režijo v sklopu Posebni pogled v Cannesu, vodomca na zadnjem Liffu, uvrstil pa se je tudi v ožji izbor za oskarja v kategoriji najboljši mednarodni celovečerec.

​

nagrade

festivali, nagrade Cannes (nagrada za najboljšo režijo in nagrada FIPRESCI v sklopu Posebni pogled); Liffe (nagrada vodomec za najboljši film); ožji izbor za oskarja v kategoriji najboljši mednarodni celovečerec; Viennale (nagrada občinstva); Torino (najboljša igralka); Toronto; Rotterdam; San Sebastián; Busan; Sarajevo; Liffe

​