Putinove priče (dokumentarec)

Manskij, ukrajinski režiser, ki zadnja leta živi v prostovoljnem izgnanstvu v Latviji, je imel ob političnem vzponu Vladimirja Putina kot dokumentarist ruske državne televizije prost dostop do novega vladarja ruskega imperija.

​

»Na silvestrovo leta 1999 je ruski predsednik Boris Jelcin svet presenetil z novico, da bo odstopil in oblast predal novo imenovanemu predsedniku vlade Vladimirju Putinu. V prehodnem obdobju je Putin prevzel vlogo vršilca dolžnosti in jo opravljal vse do volitev tri mesece pozneje. Pri volilni kampanji se je odpovedal običajnim taktikam, ki vključujejo televizijske oglase ali debatiranje z nasprotniki. /…/ Njegova ekipa je najela režiserja Vitalija Manskega, da bi Putina spremljal pri delu in posnel televizijski dokumentarec.

​

Manski se zdaj vrača k intimnim prizorom, ki jih je v teku leta 2000 posnel v Putinovem ožjem krogu, da bi iz nove perspektive osvetlil voditelja, ki vse odtlej igra ključno vlogo v svetovni politiki. Njegovo pričevanje nam pomaga bolje razumeti mahinacije, ki so Putinu omogočile utrditi oblast v tem ključnem obdobju. /…/ Ta časovna kapsula je pomemben košček zgodovine in hkrati svarilo pred političnim samozadovoljstvom.« – Thom Powers, Mednarodni filmski festival v Torontu

​

»Da bi premagali resno in močno napredovalo bolezen, je nujno postaviti diagnozo in raziskati njeno zgodovino. S tem v mislih sem zasnoval film o dogodkih, ki so sledili nepričakovanemu odstopu ruskega predsednika Borisa Jelcina in začetku ‘operacije naslednik’. Bil sem priča in udeleženec pri operaciji, ki je Vladimirja Putina pripeljala na moskovski prestol. Moje pričevanje je zelo pomembno ne le za rusko družbo – da jo ozdravi hude bolezni, ampak tudi za druge države – da ne bi izgubile svoje svobode.«  – Vitalij Manski

NAPOVEDNIK